The Russians Are Coming! Russian Professors at the Faculty of Technical Sciences of the University of Ljubljana in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes
DOI:
https://doi.org/10.33700/1580-7118.18.1.87-108(2016)Keywords:
University of Ljubljana, Faculty of Technical Sciences, Russian professors, cultural policyAbstract
The newly established University of Ljubljana (1919) sought to attract scholars possessing organizational experience and an excellent research track record, who would be at the same time willing to work in modest research conditions. The requirements were the same for all candidates, but preference was given to candidates of Slovenian or Czech descent. A warm welcome was extended to renowned Russian emigrant professors with outstanding organizational experience. As was the case at the University of Belgrade, the largest share of these professors gained employment at the Faculty of Technical Sciences, In the years 1920 and 1921, many Russian candidates expressed an interest in coming but encountered problems when submitting proper official documents. Despite the fact that most applications were sent by younger candidates at the beginning of their academic careers, it was thus scholars in their forties and fifties who had more success obtaining faculty member status. An important step in their careers was the acquisition of citizenship, a prerequisite for tenure and consequently for any university function or state pension.
Downloads
References
BRGLEZ, A., SELJAK, M. (2007): Ruski profesorji na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana, Inštitut za civilizacijo in kulturo.
BRGLEZ, A., (2015): “Ruski znanstveniki v Kraljevini Jugoslaviji”. Monitor ISH, XVI/1, 151–176.
CIPERLE, J. (2010): “Naravoslovje in tehnika na univerzah oziroma visokih šolah od 16. do 20. stoletja”, v: Ciperle, J., Tehniška fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1957. Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 11–28.
DEKLEVA, T. (2010): “Tehniška fakulteta ljubljanske univerze”, v: Ciperle, J., ur., Tehniška fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1957. Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 31–48.
DOLENC, E. (2005): “Vprašanje ljubljanske univerze”, v: FISCHER, J., ur. et al., Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848– 1992: I. Mladinska revija, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 285–287.
DOLENC, E. (2010): Med kulturo in politiko: kulturnopolitična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama. Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino.
GAŠPARIČ, J. (2010): “Češkoslovaški konzulat v Ljubljani (1920– 1939), v: Gašparič, J., ur. et al.: Slovenci in Čehi: politika-družba-gospodarstvo- kultura. Nová tiskárna Pelhřimov, Inštitut za novejšo zgodovino, Praha, Ljubljana, 133–150.
OSET, Ž. (2010): “Nostrifikacija premoženja po prvi svetovni vojni s poudarkom na območju sodnega okraja Maribor”, v: Oset, Ž., ur. et al., Mesto in gospodarstvo: mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Inštitut za novejšo zgodovino in Muzej narodne osvoboditve Maribor, Ljubljana, Maribor, 77–137.
OSET, Ž. (2011): “Pogled katoliškega in liberalnega tabora na ustanovitev Univerze v Ljubljani od prevrata do oktobra 1921”, Prispevki za novejšo zgodovino, 51, št. 1, 63–76.
OSET, Ž. (2015a): “Izvolitev Maksa Samca za rednega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani maja 1940”, v: Stanovnik, B., ur. et al., Maks Samec (1881–1964): življenje in delo. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovensko kemijsko društvo, Ljubljana, 147–163.
OSET, Ž. (2015b): “Slovenske znanstvenice in njihove možnosti za akademsko kariero v obdobju Kraljevine SHS/Jugoslavije”, v: Šorn, M., ur. et al., Žensko delo: delo žensk v zgodovinski perspektivi. Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 195–214.
PETERLIN NEUMAIER, T. (2015): “Življenjepis Maksa Samca (1881–1964)”, v: Stanovnik, B. ur. et al., Maks Samec 1881–1964: življenje in delo. Kemijski inštitut in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 17–66.
RAVNIHAR, V. (1997): Mojega življenja pot: spomini dr. Vladimirja Ravniharja. Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana.
STIPLOVŠEK, M. (1995): “Vloga dr. Karla Verstovška pri ustanovitvi slovenske univerze leta 1919”, Časopis za zgodovino in narodopisje, 66, št. 2, 292–311.
Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo.
VIDMAR, M., ur. (1929): Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Rektorat univerze kralja Aleksandra prvega v Ljubljani, Ljubljana, 1929.
VIDMAR, M. (1964): Spomini: prvi del. Založba Obzorja, Maribor.
ZADNIKAR, G. (2015): “Ruski znanstveniki na ljubljanski univerzi, ruski umetniki v našem gledališču: kulturno in znanstveno življenje v emigraciji”. Monitor ISH, XVII/1, 103–120.
ZWITTER, F., ur. et al. (1957): Univerza v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev. Rektorat Univerze v Ljubljani, Ljubljana.
