The Academic Career of Nikolai Fedorovich Preobrazhensky (1893–1970)
DOI:
https://doi.org/10.33700/1580-7118.17.1.121-150(2015)Keywords:
academic career, University of Ljubljana, Nikolai Fedorovich Preobrazhensky, Rajko Nahtigal, Anton SlodnjakAbstract
The article presents the efforts of Nikolai Fedorovich Preobrazhensky, a young and little known Russian scholar, for an academic career at the University of Ljubljana. After the First World War Preobrazhensky decided not to return to Russia, where the Bolshevik revolution had broken out. Encouraged by the goodwill of Slovenian scholars, especially Rajko Nahtigal, whom he had met in Graz, he decided to realise his youthful dream of an academic career at the newly founded University of Ljubljana. But despite his efforts and repeated attempts, his intentions never completely materialised. Unsuccessful attempts at habilitation at the University of Ljubljana, where he taught practical Russian language classes, were an enormous blow to his self-esteem. He succeeded as late as 1958, after he had already been habilitated at the School of Arts in Zadar and decided to leave Slovenia, which became after World War I his second homeland.
Downloads
References
BENEDETIČ, A. (1969): “Študenti v narodnoosvobodilnem boju”, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919–1969, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 119–141.
BRGLEZ, A., SELJAK, M. (2007): Ruski profesorji na Univerzi v Ljubljani, Ljubljana, Inštitut za civilizacijo in kulturo.
DOLENC, E. (2005): “Vprašanje ljubljanske univerze”, Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992, Prva knjiga, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino in Mladinska knjiga, 285–287.
DOLENC, E. (2010): Med kulturo in politiko. Kulturnopolitična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino.
GABRIČ, A. (2000): “Odpuščanje profesorjev Univerze v Ljubljani zaradi politično-ideoloških vzrokov”, Objave, 6, 12–32.
GRANDA, S. (2014): “Spektorski in usoda njegove Zgodovine socijalne filozofije”, Monitor ISH, XVI/1, 157–176.
GRDINA, I. (2014): “Inteligenca v Rusiji, intelektualci v Sloveniji”, Monitor ISH, XVI/1, 47–67.
JAKOPIN, F. (1969): “Ruska književnost”, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919–1969, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 261–263.
MODIC, R., ur. (1969): Univerza v Ljubljani: Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev. Druga knjiga 1956–1966. Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
OSET, Ž. (2014): Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prizadevanje za ustanovitev Akademije, ustanovitev in njena prva leta. Ljubljana, SAZU.
OSET, Ž. (2015): “Izvolitev Maksa Samca za rednega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani maja 1940”, Maks Samec (1881–1964). Življenje in delo, Ljubljana, SAZU in Slovensko kemijsko društvo, 147–163.
PETRE, F. (1938): “Državni proračun in univerza”, Sodobnost, 133–136. Slovenec (S): Zakon o nostrifikaciji diplomskih in doktorskih izpitov. Natančni predpisi za postopanje. Slovenec, 27. 9. 1929, 1.
ZWITTER, F., idr., ur. (1957): Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, Ljubljana, Rektorat Univerze v Ljubljani.
Arhiv Jugoslavije: AJ, 66 (Ministarstvo prosvete Kraljevine Jugoslavije).
Arhiv Republike Slovenije: ARS, AS 100 (Vseučiliška komisija); ARS, AS 223 (Vlada Socialistične republike Slovenije); ARS, AS 1404 (Anton Slodnjak); ARS, AS 1931 (Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije).
Arhivsko-muzejska služba Univerze v Ljubljani: AMSU, IV (Rektorat).
Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti: R 46 (Zapuščina Frana Ramovša).
