The Impact of Russian Emigration on the Ljubljana Opera House between the Two World Wars
DOI:
https://doi.org/10.33700/1580-7118.18.1.47-68(2016)Keywords:
Ljubljana Opera, cultural migration, Russian emigration, opera singersAbstract
One of the consequences of the socio-political situation in Russia between 1917 and 1921 was the heavy emigration of artists. Some of them sought employment at the Ljubljana and Maribor opera houses, where most of the artists hailed from Belgrade. The article describes the dynamics and extent of Russian emigration as well as the variety of artistic profiles and individuals employed at the Ljubljana Opera, focusing primarily on the opera singers. Although the vast majority worked in Ljubljana only for a season or two, rarely longer, the Russian arrivals played the leading roles in opera performances and made a significant contribution to the Opera’s artistic development. The article suggests further possible studies on the history of performance at the Ljubljana Opera and its dependence on general cultural, and in particular Russian, emigration between the two World Wars.
Downloads
References
BRGLEZ, A. in SELJAK, M. (2008): Rusija na Slovenskem. Ruski profesorji na Univerzi v Ljubljani v letih 1920–1945, Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo.
CVETKO, C. (1995): Dirigent in skladatelj Mirko Polič, Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej.
JATIČ, B. (2011): “Dužni prošlosti, odgovorni pred budučnostjo”, v: Scena 4, 39–40.
KOBLAR, F. (1928): “Narodno gledališče”, v: Mal, J., ur., Slovenci v desetletju 1918–1928, Leonova družba, Ljubljana, 675–676.
KOTER, D. (2010): “Glasbeno-gledališkega režija na Slovenskem: od diletantizma Dramatičnega društva do poskusov profesionalizacije v Deželnem gledališču”, Muzikološki zbornik, 46, št. 1, 57–72.
MILIN, M. (2003): “The Russian Musical Emigration in Yugoslavia after 1917”, Muzikologija, 3, 65–80.
NEUBAUER, H. (1997): Razvoj baletne umetnosti na Slovenskem I, Ljubljana: Forma 7.
RANT, T. (2015): “Življenje igralke Marije Nablocke”, Monitor ISH, XVII/1, 70–101.
SELJAK, M. (2007): Ruske emigrantske izobraževalne organizacije in organizacije ruskih znanstvenikov v Sloveniji 1920–1945, Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo.
SIBINOVIĆ, M., ur. (1994): Ruska emigracija u srpskoj kulturi XX. veka, Beograd: Univerzitet Beograd, Filološki fakultet.
TESTEN, P. (2015): “Moja ljuba Slovenija. Baletnik in koreograf Peter Gresserov - Golovin (1894-1981)”, Monitor ISH, XVII/1, 39–78.
WEISS, J. (2011); Češki glasbeniki v 19. in na začetku 20. stoletja na Slovenskem, Maribor, Litera in Pedagoška fakulteta, 2011.
WEISS, J. (2014): “Češki dirigenti v slovenskem Deželnem gledališču na prelomu iz 19. v 20. stoletje”, v: Kuret, P., ur., Glasba in (za) oder: koncerti, delavnice in drugi dogodki, Ljubljana, Festival, 31–37.
ZADNIKAR, G. (2015): “Ruski znanstveniki na ljubljanski univerzi, ruski umetniki v našem gledališču: kulturno in znanstveno življenje v emigraciji”, Monitor ISH, XVII/1, 103–120.
Gledališki listi Narodnega gledališča v Ljubljani, 1920 do 1941.
Ilustrirani Slovenec (1925), Ljubljana: Fran Kulovec.
Zbori (1926, 1933), Ljubljana: Pevsko društvo Ljubljanski zvon.
Radio (1932), Ljubljana: Konzorcij.
Slovenski narod (1937), Ljubljana: Narodna tiskarna.
Tabor (1922), Maribor: Tiskovna zadruga.
Arhiv SLOGI, personalne mape.
www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=20720 (zadnji dostop 15. 1. 2016)
www.sigledal.org (zadnji dostop 2. 1. 2016).
www.srpsko-nasledje.rs/sr-l/1998/11/article-15.html (zadnji dostop: 15. 1. 2016).
http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi868890/ (zadnji dostop 2. 1. 2016).
www.narodnopozoriste.rs/en/eugene-onegin (zadnji dostop 28. 2. 2016).
